Sodelav_ke pri projektu

Tanja Petrič

Foto: Vid Brezočnik

Tanja Petrič je študirala primerjalno književnosti in germanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pa tudi v Berlinu in na Dunaju. Je samostojna literarna kritičarka, književna prevajalka iz nemščine, urednica in vodja mednarodnih projektov s področja prevajanja in književnosti. V slovenskih in mednarodnih tiskanih in spletnih medijih objavlja strokovna besedila, recenzije in članke s področja književnosti in kulture. S kritiškimi in prevajalskimi prispevki sodeluje tudi z Radiom Slovenija. Od leta 2010 koordinira in vodi mednarodne prevajalske seminarje slovenske književnosti. V slovenščino je prevedla avtorje in avtorice, kot so B. Brecht, M. M. Flašar, F. Hoppe, N. Kermani, A. Kim, J. Lüscher, F. Mayröcker, E. Menasse, R. Menasse, A. Schwarzenbach, J. Wagner, in drugih. Za svoje prevajalsko in kritiško delo je prejela več štipendij in priznanj, med drugim. »Lirikonov zlát« (2011) za prevode poezije iz nemščine, Avstrijsko prevajalsko premijo (2013 in 2016), Stritarjevo nagrado za najboljšo mlado kritičarko (2015) in nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko (2016) za prevod poezije Friederike Mayröcker. Od leta 2010 je članica Društva slovenskih literarnih kritikov (DSLK) in Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), od 2020 tudi predsednica DSKP; od 2016 pa je vključena v Slovenski center PEN.

Amalija Maček

Foto: Vid Brezočnik

Amalija Maček je zaposlena kot predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer poučuje tolmačenje in prevajanje iz nemščine v slovenščino. Je akreditirana konferenčna tolmačka in književna prevajalka (Ilse Aichinger, Marlen Haushofer, Franz Kafka, Bertolt Brecht, Peter Handke, Josef Winkler, Ulrich Peltzer, Terezia Mora in drugi). Skupaj z Erwinom Köstlerjem je vodila dve delavnici Vice Versa in bila leta 2021 za prevod romana Moje leto v Nikogaršnjem zalivu Petra Handkeja nominirana za Sovretovo nagrado, istega leta pa je za omenjeni roman prejela ugledno nagrado Fabjana Hafnerja. Od ustanovitve Javne agencije za knjigo RS je članica Strokovne komisije za mednarodno promocijo slovenskega leposlovja in humanistike in si prizadeva za prepoznavnost slovenske literature v nemško govorečih državah. Pri projektu Frankfurt 2023 sodeluje kot programska svetovalka.

Barbara Izlakar

Foto: Amar Trumić

Barbara Izlakar je licencirana turistična vodnica, vodnica interpretatorka pri Interpret Europe in lokalna turistična vodnica turističnega območja Maribor-Pohorje. Deluje pod okriljem blagovne znamke MarBi – Inspired by Maribor in je ustanoviteljica neprofitnega zavoda Formatio, katerega glavni namen je ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Leta 2020 je njen projekt Industriopolis – mesto industrijskega DNK: ekspedicija podprlo Ministrstvo za kulturo RS v sklopu razpisa Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij. Ukvarja se pretežno s kreativnim-kulturnim turizmom, ki skozi domišljene načine predstavitev lokalnih zgodb spodbuja trajnostni lokalni in regionalni razvoj, podpira različne slovenske lokalne in mestne skupnosti, krepi medsektorsko sodelovanje in medkulturni dialog ter prispeva k varovanju in ohranjanju kulturne dediščine. Kot strokovnjakinja se je z Društvom slovenskih književnih prevajalcev lotila raziskovanja in pripravljanja turističnih sprehodov po prevajalskih poteh v Ljubljani, ki odkrivajo bogato prevajalsko dediščino mesta.

Lisa Rieger

Lisa Rieger je zaključila študij slavistike na Univerzi v Celovcu, vmes pa je nekaj mesecev študirala tudi v Ljubljani. Že med študijem je začela prevajati iz slovenščine. Leta 2018 se je udeležila mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti v organizaciji Javne agencije za knjigo RS, lepo pozneje pa je prejela štipendijo za mlade prevajalce na 35. avstrijskem prevajalskem seminarju. Za založbi Mladinska knjiga in Cankarjeva založba redno prevaja odlomke iz del sodobnih slovenskih avtorjev in avtoric (mdr. Milana Dekleve, Veronike Simoniti, Toneta Peršaka, Vesne Lemaić, Esada Babačića, Suzane Tratnik, Davorke Štefanec, Slavka Pregla, Neli Kodrič Filipić). Leta 2022 so njeni prevodi zgodb Janija Virka in Dušana Šarotarja izšli v nemški antologiji slovenske kratke proze Ereignis in der Stadt (Residenz Verlag), septembra 2023 pa je izšel njen prevod družinskega romana Vladimirja P. Štefaneca Najlepša neznanka svetloba (nem. Die schönste Unbekannte, Schenk). Živi v Celovcu ob Vrbskem jezeru, kjer je na svoji matični fakulteti zaposlena kot raziskovalna sodelavka, dela pa tudi kot samostojna književna prevajalka.

Maja Kraigher

Maja Kraigher je diplomirala iz francoščine in angleščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V preteklosti je bila zaposlena na več slovenskih založbah, večino časa pa kot samozaposlena književna prevajalka. Posebej blizu ji je kanadska književnost – po antologiji kratke proze Zgodbe iz Kanade je prevedla še romane Daniela Poliquina, Lindena MacIntyra in Nicolasa Dicknerja. V njeni bibliografiji pa najdemo tudi prevode avtoric in avtorjev, kot so Joyce Carol Oates, Anita Nair, Neil Jordan, Edna O’Brien, Sandra Cisneros idr. Prevedla in uredila je veliko knjig za otroke in mladino, redno sodelovala z Gledališčem za otroke in mlade (do leta 2009), s prevodi (pretežno esejistike) pa še danes sodeluje z revijo Sodobnost. Je dolgoletna članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Vid Brezočnik

Foto: Goran Bertok

Fotograf in grafični oblikovalec Vid Brezočnik je obiskoval Srednjo tehnično šolo na Ravnah na Koroškem, študij je nadaljeval na Šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart v Ljubljani, na smeri Digitalne umetnosti in prakse. V časopisni hiši Dnevnik je kot tehnični urednik ugledne Dnevnikove priloge Objektiv več kot deset let sodeloval z uveljavljenim slovenskim oblikovalcem Rankom Novakom. Na področju grafičnega oblikovanja je ustvaril več celostnih grafičnih podob, med drugim za mednarodni projekt »Avtizem v Srbiji«. Sodeloval je pri video produkciji za slovensko glasbeno skupino Torul in oblikoval številne publikacije, med drugim knjigi Container architectrure in Ta pot – ta slika, monografijo umetnika Štefana Marflaka za Koroško galerijo likovnih umetnosti Slovenj Gradec.

André Hansen

© Marcel Wolf

André Hansen, rojen leta 1985 v Rostocku, je študiral primerjalno književnost in francoščino v Mainzu, Dijonu in Bologni. Prevaja tako leposlovna kot strokovna besedila, med drugim dela Mahirja Guvena, Nicolasa Mathieuja in Thomasa Pikettyja. Z lastnim romanom je sodeloval na pisateljski delavnici ustanove Literarisches Colloquium Berlin in za projekt prejel delovno štipendijo za književnost mesta Berlin. Leta 2020 je prejel nagrado za perspektivne prevajalce straelenske prevajalske nagrade, ki jo podeljuje umetnostna fundacija NRW.